Pripravlja se protokol za ukrepanje urgentnih centrov ob povečanem prilivu pacientov

Strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Nataša Marčun Varda se je na današnjem dogodku ob obletnici zahvalila vsem zaposlenim v urgentnem centru. "Z gotovostjo lahko rečem, da so strokovno tu bolniki, ki potrebujejo nujno obravnavo, zelo dobro obravnavani," je dejala.

Priznava pa, da je urgentna služba soočena s težavami, predvsem velikim prilivom bolnikov, kar po njenih besedah izhaja s primarne ravni zdravstva. "Podatki kažejo, da 60 odstotkov pacientov ne sodi v urgentni center. Torej so napoteni zato, ker v sistemu obravnave nimajo pravega mesta, kamor bi lahko šli, in tako motijo obravnavo tistih, ki takšno nujno potrebujejo," je dejala.

Drugi problem so omejene možnosti napotitve bolnikov iz urgentnega centra v bolnišnično obravnavo. "UKC Maribor ima več kot tisoč postelj, kar ob vrhuncih ne zadošča za to, da bi bila pretočnost urgentnega centra dobra," je dejala. Verjame, da bo po odprtju negovalne bolnišnice in dodatnih zmogljivosti na onkologiji lažje. "Ponosni smo, da smo uspeli obdržati urgentni center, kot je bil zamišljen, čeprav se je projekt na ravni države izkazal za mogoče preveč visokoletečega," je dodala.

Generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije Gregor Cuzak je opozoril na neusklajenost mreže urgentnih služb po državi, mariborski urgentni center pa izpostavil kot vzor zaradi njegovega "zelo človeškega" delovanja, tudi na področju paliative.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je prav tako pohvalil delo mariborskega urgentnega centra. "Zavedamo se problematike obremenjenosti urgentnih centrov in ravno iz tega razloga se vzpostavljajo satelitski urgentni centri po državi, katerih namen je razbremeniti urgentne centre in zagotoviti ustrezno oskrbo ljudem bližje domu," je dejal.

Med skorajšnjimi izboljšavami je omenil tudi finančne spodbude za izbiro specializacij na področju urgentne medicine ter načrtovano vzpostavitev enotnega zavoda na ravni države za nujno medicinsko pomoč. Poudaril je še, da urgentni center ni samostojna enota, ampak je potrebno usklajeno delovanje celotnega kliničnega centra, "da se sproti prilagajajo situacijam". "V sodelovanju s stroko smo pristopili k pripravi protokola za ukrepanje urgentnih centrov ob povečanem prilivu pacientov. Ta protokol bo v kratkem ugledal luč sveta in verjamemo, da bo orodje v pomoč pri organizaciji dela ob takšnih navalih," je napovedal.

Predsednik odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije Boštjan Kersnič je opozoril, da je za ustreznejše delovanje urgentnih služb treba rešiti tudi problem akutne bolnišnične obravnave. "Potrebne so tudi prazne bolniške postelje, čeprav so strošek," je dejal.

Predstojnik urgentnega centra Maribor Gregor Prosen si želi predvsem poenotenja sistema nujne medicinske pomoči v državi. Prav tako upa, da bodo še naprej uspešni pri privabljanju specializantov. "Pred desetimi leti smo začeli z nekaj specializanti, danes imamo 20 zaposlenih specialistov, na žalost ne vse s polnim delovnikom, in 15 specializantov. Lahko se pohvalimo, da imamo več zaposlenih specialistov kot vsi drugi urgentni centri skupaj," je dejal. Kot pohvalno v mariborskem urgentnem centru, ki je eden od dvanajstih v državi, je izpostavil tudi enoten sprejem bolnikov, zaradi česar "skorajda ni več premeščanja iz ene funkcionalne enote v drugo".